odelo je kot družina

V čem se po vašem mnenju odelo razlikuje od drugih delodajalcev?

Podjetje odelo ima zelo neformalen pristop. Vedno obstaja druga možnost, vedno je s skupnimi močmi mogoče najti pot. Pomoč je mogoče dobiti na vseh hierarhičnih ravneh. Mene so veliko podpirali tako direktorji kot drugo vodstvo. To visoko cenimo, zlasti zaradi dejstva, da je hierarhija tukaj precej prosta. Tako ima posameznik tudi priložnosti za razvoj, določeno svobodo pri izvajanju svojih projektov, idej ali postopkov, jih predstaviti in nato dobiti podporo od pristojnih odgovornih oseb. Pri nas imamo veliko svobode pri delu v primerjavi s korporacijami. Naučimo se delati na lastno pobudo in se domišljati novih projektov. Seveda smo deležni tudi konstruktivne kritike, ampak takšne, ob kateri posameznik raste. Projekte tako lahko izboljša in jih pelje naprej.

Katere so vaše tipične naloge v podjetju odelo?

Sem strokovnjakinja za človeške vire in skupaj s svojo vodjo skrbim za 174 zaposlenih v Hedelfingnu, vključno s sodelavcem s skrajšanim delovnim časom in študentom. Moje vsakodnevne naloge segajo od delovne zakonodaje do svetovanja vodstvu in zaposlenim, razvoja kadrov in zaposlovanja novih sodelavcev – pravzaprav vse od A do Ž, ko gre za osebje. Pravzaprav ni ničesar, česar tukaj, v kadrovski službi, ne bi delali. Primer samoiniciativnosti je priprava nove ankete za zaposlene. S tem mislim na to, da želim optimizirati anketiranje zaposlenih. Prav tako želimo z anketiranjem zaposlenih graditi na razvoju kadrov in temo sem ustrezno uredila, pripravila in nato predstavila vodstvu. Tudi to bi bil primer, ko je lastna pobuda tudi nagrajena, saj je bil projekt dodeljen meni. Ko sem kot študentka začela delati tukaj, sem na primer pomagala pri oblikovanju postopka zaposlovanja, pomagala sem pri uvajanju novega računalniškega programa, bila pa sem odgovorna tudi za študentska dela, čeprav sem bila študentka tudi sama. Čeprav je bil to velik skok v neznano, so vame verjeli. Preden sem nastopila redno službo, so mi dodelili veliko nalog, kar pomeni veliko odgovornost za študentko, a človeka izpopolnjuje tudi to, da lahko da vse od sebe. Anketa za zaposlene je po mojem tako mnenju najboljši primer.

Kakšen nasvet bi dali novemu sodelavcu na njegov prvi delovni dan?

Priporočila bi mu, naj bo odprt pri spoznavanju podjetja, drugih zaposlenih ter naj ga preprosto ni strah spraševati. Samo seznani naj se, kdo je odgovoren za določeno področje. Če česa ne bo vedel, mu bodo sodelavci pomagali. Menim tudi, da se v skupnost v odelu ni zelo težko vključiti. Resnično se človek lahko obrne na svoje sodelavce. Seveda je to odvisno od področja dela, vendar na splošno pri nas to ni težko. Na prvi delovni dan čim bolje spoznajte zaposlene in vodstvo, s tem mislim res čim bolje. Zelo hitro je možno ugotoviti, kako blizu so si sodelavci in kakšno je vzdušje v podjetju. Sama bi gotovo izkoristila priložnost lažje vključitve v skupino. Brez strahu postavljajte vprašanja. Človek lahko vedno vpraša. Ne bo dobil neumnih odgovorov, ampak vedno le podporo ali pomoč, koga še vprašati in kje poiskati rešitev.

Na kaj ste še posebej ponosni v svojem življenju?

Posebej ponosna sem, da sem kljub redni službi napisala magistrsko nalogo ob polovičnem delovnem času in res sem dala prav vse od sebe. Prav tako sem ponosna, da sem poleg skrbi za svojega konja, kar tudi zahteva zelo veliko časa, končala magistrsko nalogo in hkrati dobro opravljala svoje delo. Tudi pri tem sem dobila spodbudne povratne informacije od vodstva in drugih zaposlenih. Resnično sem ponosna, da mi je uspelo z dvojno oziroma trojno obremenitvijo na plečih. Prav tako sem ponosna, da sem del naše skupnosti, ki prepozna trud, in da delam tukaj. Na to sem zelo ponosna.

S čim se ukvarjate, ko niste v službi?

Moja strast je jahanje. Jaham štiri do petkrat na teden. Rada preživljam čas s prijatelji. Rada grem kam konec tedna, rada na primer smučam na vodi ali se podam na pohodniške poti v Allgäuju. Prav tako rada potujem v oddaljene kraje. Rada bi dobro spoznala Azijo, Afriko in Novo Zelandijo. Na veliko potovanj v različne kraje bi se rada podala. Sem zelo pustolovska.

Kaj še bi radi videli oziroma izkusili v življenju?

Vsekakor bi se rada vrnila v Vietnam in na Bali. Takrat smo morali oditi zaradi izbruha vulkana, nato pa smo namesto štirih tednov na Baliju ostali le dva, ostalo pa na Tajskem. Čisto sta me prevzela kultura in življenje na Baliju in kako zadovoljni so ljudje tam, zato se bom tja zagotovo še vrnila. Tam sem se naučila, da življenja ne gre jemati preresno.